DELOVNA USPEŠNOST
Povzeto po knjigi: COLLIN, Catherine: Psihologija: jasno in jedernato-Ljubljana : Mladinska knjiga 2020
Ključna komponenta za delovno uspešnost je motivacija.
Na delovno uspešnost vplivajo trije ključni vzgibi:
Dosežek: težnja po uspehu in izboljšanju
Moč: težnja po vplivanju na ljudi in njihovem upravljanju
Pirpadnost: težnja po tvorjenju in vzdrževnju prisrčnih odnosov z drugimi
V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so odločitve o tem, ali nekoga zaposliti, po navadi temeljile na stopnji dosežene izobrazbe ter rezultatih testov osebnosti. David C. McClelland pa je predpostavljal, da je motivacija najboljši napovedovalec uspeha na delovnem mestu. Z obsežnimi raziskavami je opredelil tri ključne vzgibe, ki po njegovem mnenju odločajo o tem, kako dobro bomo opravljali delo. Menil je, da je potreba po moči ali nadzoru nad drugimi najpomembnejša motivacija za dobro vodjo. Toda to drži samo, če potreba po moči deluje v prid podjetja ali organizacije. Verjel je, da želja po doseganju rezultatov daje ljudem tekmovalni naboj, ta pa jih žene k doseganju novih ciljev in izboljšanju. Na koncu je poudaril še potrebo po pripadnosti, zaradi katere ljudje dobro sodelujejo v skupini. Omenil je tudi, da ljudje z izrazito potrebo po pripadnosti verjetno ne bodo uspešni menedžerji. McClellandove predstave so spremeile zaposlovanje v podjetjih. Čeprav njegove metode ocenjevanja kandidatov za zaposlitev niso več tako v ospredju, pa osnovna načela še vedno veljajo.
Test tematske apercepcije (TAT – Thematic Apperception Test) je klasičen projektivni psihološki test, ki se uporablja za raziskovanje osebnosti, motivov in čustev. Osebi pokažejo serijo dvoumnih slik (običajno črno-belih risb ali fotografij, ki prikazujejo ljudi v različnih situacijah). Naloga posameznika je, da o vsaki sliki pove zgodbo. Pomembno: TAT ni test z “pravimi” ali “napačnimi” odgovori. Je projektiven test, kar pomeni, da se interpretira simbolično – projektira nezavedne vsebine posameznika. Interpretacijo lahko opravi le usposobljen psiholog.
Ta test je McClelland predlagal za ocenjevanje kandidatov za zaposlitev. Pripovedovanje zgodbe na podlagi niza slik naj bi razkrilo prave nagibe kandidatov.
David C. McClelland se je rodil Mount Vernonu in diplomiral na univerzi Wesleyan ter se nato vpisal na Yale, kjer je doktoriral iz eksperimentalne psihologije. Leta 1963 je ustanovil svetovalno podjetje za poslovno upravljanje in je s svojimi teorijami pomagal vodilnim v podjetjih pri ocenjevanju ter usposabljanju zaposlenih. Leta 1987 ga je bostonska univerza imenovala za častnega raziskovalnega profesorja psihologije, na tem mestu pa je ostal vse do smrti v starosti 80 let.
